Zveza Brigadirjev Slovenije

Zgradimo si lastne poti sami, z znanjem, voljo in pogumom!

Delovna akcija Društva Brigadirjev Velenje v sklopu obeleževanja 60. letnice MOV


Ob jubileju 60. let Mestne Občine Velenje smo tudi brigadirji dodali svoj kamenček v mozaik praznovanja.
Organizirali smo enodnevno delovno akcijo, na kateri so se nam pridružili tudi brigadirji iz nekaterih slovenskih klubov
in društev, pa tudi iz Kikinde, iz Srbije.
V prijetnem sobotnem jutru smo se zbrali pred gasilskim domom Velenje, kjer smo opravili popis sodelujočih
ter prevzem spominskih majic. Nato smo se razdelili na dve skupini, saj smo delovali kar na dveh deloviščih sočasno.
Prvo delovišče se je nahajalo v neposredni bližini zbornega mesta, drugo pa približno 200 metrov dlje.
Akcija je obsegala čiščenje nabrežin potoka Trebuše.
Mladost in pesem, brigadirski elan in dobra volja sta delo opravljali skoraj kar samo in še preden smo se dodobra zavedali, je bila ura ena popoldan, to pa je pomenilo tudi uradni konec delovne akcije.
Kar nismo mogli verjeti, da je čas tako hitro minil in se ponosno ozrli na opravljeno delo.
In veliko, veliko smo uspeli narediti. 

Sledilo je kosilo - odličen in gurmanski brigadirski pasulj - ter prijetno druženje v obliki prijateljskega kramljanja in obujanja spominov na pretekle čase. S to akcijo in z uspehom, ki smo ga dosegli ta dan, smo dokazali,
da je Velenje še vedno brigadirsko mesto in da brigadirski duh še vedno živi z nami, v tem mestu,
v našem mestu Velenje. 

Če povzamem vse skupaj, si upam trditi, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. 

 V nadaljevanju si lahko ogledate nekaj fotografskih utrinkov, ki jih je pripravila Milena Petrič, na tej povezavi
pa se nahaja zelo lepo pripravljen videoposnetek, ki ga je pripravil Milan Marič.








Vabilo na okroglo mizo v spomin na obnovo domovine od 1946 do 1990 leta


Območni odbor Borcev za vrednote NOB Ribnica na Pohorju in medobčinsko Društvo brigadirjev Radlje ob Dravi
vabita na okroglo mizo v spomin na obnovo domovine med leti 1946 in 1990.


Okrogla miza bo potekala dne 14. septembra 2019 ob 11:00 uri v telovadnici OŠ Ribnica na Pohorju.

Prosimo, da svojo udeležbo sporočite najkasneje do 11. septembra 2019 na eno izmed številk:

- 031 338 459 - ga. Jana Ladinek     ali     031 648 305 - g. Nenad Lauko.






Obisk ZBS pri mariborski študentski delovni brigadi (ŠOUM)


Tako kot vsako leto dosedaj smo tudi letos brigadirji Zveze Brigadirjev Slovenije obiskali mariborsko
študentsko delovno brigado (študentski brigadirji brigade ŠOUM), 
ki je letos delovala že kar enaindvajsetič zapored.

Letos je bila organizirana delovna akcija v kraju Dole pri Litiji.
Našega obiska so bili zelo veseli in so nas z navdušenjem sprejeli.

Po ogledu brigadirskega naselja so nas odpeljali na delovišče.

Ob obisku delovišča je bilo zelo lepo videti sledove njihovih pridnih rok,še posebej pa njihov elan,
s katerim so opravljali delo.

Zelo prijetno je bilo tudi kramljanje z njimi, malo smo se morali seveda tudi prav po brigadirsko pošaliti,
presenetilo pa nas
 je tudi njihovo pozitivno razmišljanje o brigadirstvu nekoč in danes, ki še vedno, 
skozi vsa ta leta, že enaindvajsetič zapored, ostaja bistvo njihovega delovanja. 
V Zvezi Brigadirjev Slovenije smo zelo ponosni, da sodelujemo z njimi in jim čestitamo
za dosežene delovne uspehe in jim želimo tako dobro delovanje tudi v bodočnosti.









Več fotografskih in video vsebin letošnje študentske delovne brigade ŠOUM je na voljo na 
Facebook strani Društva Brigadirjev Velenje, do katere lahko dostopate na tej povezavi.



Mednarodno srečanje brigadirjev v Deliblatu 2019

Tako kot že nekaj let zapored smo se tudi letos velenjski brigadirji udeležili mednarodnega srečanja brigadirjev,
ki je letos potekalo v kraju Deliblato v Srbiji.
Tam smo zopet pokazali, da brigadirstvo v Sloveniji še živi in da še zmeraj zelo uspešno delujemo,
obenem pa smo se seznanili tudi z težavami brigadirjev, ki jih imajo v drugih državah in primerjali trenutno
situacijo na področju brigadirstva, ki jo imamo pri nas.

Srečanje je bilo plodno in konstruktivno za nadalnje delo vseh udeleženih društev in njihovih članov.  






Več fotografskih in video vsebin letošnjega mednarodnega srečanja brigadirjev je na voljo na 
Facebook strani Društva Brigadirjev Velenje, do katere lahko dostopate na tej povezavi.



Vseslovensko srečanje brigadirjev v Sveti Trojici


Dne 15. 6. 2019 je v prijetnem okolju v Sveti Trojici potekalo tradicionalno letno 
vseslovensko srečanje brigadirjev Slovenije.
Vzdušje je - kot vedno - bilo naravnost čudovito, za kar se gre zahvaliti tudi
letošnjim organizatorjem Vseslovenskega Srečanja Brigadirjev, Društvu Brigadirjev Lenart.


V nadaljevanju prilagamo nekaj utrinkov z letošnjega Vseslovenskega srečanja,
ter tudi čudoviti nagovor brigadirjem, ki ga je pripravil Dr. Marjan Toš, profesor, muzejski svetovalec in nekdanji brigadir.










Letošnji nagovor slovenskim brigadirjem, ki ga je pripravil dr. Marjan Toš:


Zaprošen sem bil, da vam danes tukaj v Dobravi, pred lovskim domom, ki je tudi rezultat prostovoljnega
dela lovcev in je bil zgrajen izključno z njihovimi žulji,  spregovorim nekaj besed o pomenu mladinskih delovnih brigad v preteklosti.
V naši bližnji zgodovini torej. Ne vem sicer, zakaj so me organizatorji izbrali za to častno nalogo,
morebiti zato, ker sem nekaj malega tudi sam okusil brigadirsko delo in življenje sredi 70-tih let minulega stoletja.
In imam na ta čas izredno lepe spomine. Kalilo in utrjevalo nas je to delo, odraščali smo z njim, postajali bogatejši za mnoge nove življenjske izkušnje, krepili smo tovariške medsebojne vezi in bili del slidarnostno pravičnejše družbe.
Mladinske delovne brigade
so bile delovne skupine, ki so bile dejavne zlasti v povojnem obdobju na področju nekdanje  SFRJ. Delovne skupine so bile organizirane na prostovoljni ravni ter so izvajale dela javnega pomena, dejavnost pa je bila pomembna tudi s političnega stališča. Rezultat dela mladinskih delovnih brigad so med drugim velik del AC bratstva in enotnosti, del novega Beograda, več železniških prog ( Brčko-Banoviči, Šamac-Sarajevo) na področju nekdanje Jugoslavije in druga infrastruktura.
Udeleženci iz  naše države so prisostvovali vsem večjim delovnim akcijam.
Leta 1946 je železiško progo Brčko-Banoviči gradilo 6.220  slovenskih brigadirjev, progo Šamac-Sarajevo pa naslednje leto 14.000 Slovencev.  Delo v brigadah pa ni bilo samo kramp in lopata, ampak so se udeleženci izobraževali tudi na področju kulture, športa, prometa, obrambe, spoznali so področje medicine in prve pomoči, spoznali so različne oblike varstva mladine in starejših, spoznavali različne kulture, krepili medčloveške odnose,
se učili vodenja in organizacije skupin in sodelovali v ansamblih, gledaliških in plesnih skupinah.
Brigadirji so bili nadpovprečno pridni delavci, ki so dosegali izjemne dosežke.
V mladinskih delovnih akcijah so sodelovali brigade, ki so bile sestavljene iz vseh družbenih slojev od pionirjev, dijakov, študentov in delavcev. 
ije mladinskih delovnih brigad so se začele že med  drugo vojno s sanacijo ruševin in cest, z zasipavanjem in obdelovanjem zemlje na osvobojenem ozemlju ter zbiranjem hrane in zdravilnih zelišč.
Močnejši politični pridih so te delovne akcije dobile po koncu druge svetovne vojne v času do leta 1952,
v t. i. prvem obdobju obnove porušene Jugoslavije. Cilji tega obdobja so bili izrazito  gospodarske narave,
in sicer obnova ter gradnja industrijskih, prometnih, komunalnih in nekaterih drugih  objektov strateškega pomena za industrializacijo Jugoslavije. Pomen mladinskih delovnih akcij  je bil prvenstveno  druženje in vzgoja mladine
v duhu  takratne jugoslovanske socialistične politike, krepitev bratstva in enotnosti, tovarištva in solidarnosti. Mladinske delovne brigade so tako pridobile tudi širšo izobraževalno, kulturno, športno in vzgojno funkcijo,
saj je bilo v njihovem okviru organizirano tudi šolanje in priučevanje različnih praktičnih znanj za mladino zlasti iz nerazvitih področij države, pa tudi spoznavanje z mediji in delovno mehanizacijo ter politiko in ekonomijo.
Udeležba v delovnih akcijah je pomenila množico olajšav v vsakdanjem življenju in zaposlovanju. 
Predvsem pa, spoštovani zbrani, mladinske delovne brigade so bile svojevrstna šola življenja,
v njih so se krepile mnoge vrednote, ki so danes povsem pozabljene.
V brigadah so se rojevale prve ljubezni, mnoge so v nadaljevanju pripeljale celo do zakonskih zvez, skratka, brigadirsko življenje je bilo nekaj posebnega in nihče nima pravice, da zanika ali omalovažuje pomen madinskega prostovoljnega dela  in njegov prispevek k izgradnji nekdanje skupne države.
Da ne omenjam prispevka pri razvoju Slovenije, ki tudi ni zanemarljiv.
To je enostavno del naše zgodovine, kakršna koli že je bila.
Je tudi naša in ni se je treba sramovati. ZSMJ oziroma njene republiške konference, ki so organizirale mladinske delovne brigade, so akcije delile na zvezne, republiške, lokalne in specializirane.
V brigade se je vključevala tudi mladina iz  mnogih evropskih držav.
V drugem delu mladinskega prostovoljnega dela je treba izpostaviti akcije na lokalni in republiški ravni,
tj. gradnjo komunalnih in industrijskih objektov v posameznih občinah in krajevnih skupnostih. 
Čeprav mladinsko prostovoljno delo v prejšnji skupni državi ni nikoli zamrlo, je vendarle treba povedati,
da je dobilo novi zagon v 70-tih letih minulega stoletja.
V tem času se močno razmahne tudi brigadirsko delo v Slovenskih goricah, saj je bila leta 1975 organizirana
prva akcija v Jurovskem Dolu. Nadaljevanje pa vam je, spoštovane brigadirke in brigadirji, dobro poznano,
saj ste ga sodoživljali in sooblikovali.
Ta čas boste zagotovo obujali tudi na današnjem srečanju
tukaj v Dobravi. Imejte se lepo,  odhajajte na domove z lepimi  in svežimi spomini in bodite ponosni n opravljeno delo.

Zgodovina vam tega ne bo nikoli prezrla. Vse dobro!

Dr. Marjan Toš, prof., muzejski svetovalec in nekdanji brigadir


Več fotografskih in video vsebin letošnjega vseslovenskega srečanja brigadirjev je na voljo na
Facebook strani Društva Brigadirjev Velenje, do katere lahko dostopate na tej povezavi.





Pomladanska očiščevalna delovna akcija v Slovenskih Goricah


Dne 6.4.2019 so brigadirji iz Društva Brigadirjev Lenart v sodelovanju z brigadirji iz ostalih
slovenskih klubov in društev brigadirjev izvedli pomladansko očiščevalno akcijo na
področju Slovenskih Goric. Pomagalo je veliko brigadirjev in brigadirk iz cele Slovenije.
Nekaj fotografskih utrinkov objavljamo tudi na spletni strani Zveze Brigadirjev Slovenije.











Več fotografskih in video vsebin o letošnji čistilni akciji v Slovenskih Goricah je na voljo na 
Facebook strani Društva Brigadirjev Velenje, do katere lahko dostopate na tej povezavi.



Čestitke ob dnevu Brigadirjev!


VSEM BRIGADIRKAM IN BRIGADIRJEM ČESTITAMO

OB NAŠEM PRAZNIKU - DNEVU BRIGADIRJEV !!!


Z - D - R - A - V - O!!!

ZDRAVO!!!    ZDRAVO!!!   ZDRAVO!!!


6. redna letna Skupščina Zveze Brigadirjev Slovenije


Dne 6.3.2019 je Velenju potekala 6. redna letna Skupščina Zveze Brigadirjev Slovenije.
Na Skupščini so sodelovali brigadirke in brigadirji s področja celotne Slovenije.
6. Skupščino Zveze brigadirjev Slovenije je odprl tov. Koloman Lainšček, ki je v nadaljevanju predstavil
Poročilo o delu Zveze brigadirjev Slovenije za preteklo leto in nato še Plan dela za leto 2019.

V poročilu je poudaril vse naloge, ki jih je Zveza brigadirjev Slovenije opravila v preteklem letu,
ter poudaril nekatere prioritete, ki čakajo na realizacijo v prihodnjem obdobju, predvsem pa
dopolnitev Statusa Zveze brigadirjev Slovenije, v kontekstu pridobitve Statusa društva, ki deluje v javnem interesu.

 redstavniki Društev in klubov, ki sestavljajo Zvezo brigadirjev Slovenije so sprejeli vse predlagane dokumente in bodo s svojim delom nadaljevali. Obenem pa so pohvalili zavzetost vodstva Zveze in njeno dosedanje delo.                     


                                      

Zveza brigadirjev Slovenije podelila posebno priznanje študentski delovni brigadi študentov Univerze v Maroboru (ŠOUM)


Zveza brigadirjev Slovenije je podelila posebno priznanje Mariborski Študentski Brigadi,
ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM).

Letos namreč poteka že 20 let od ustanovitve njihove Študentske Delovne Brigade,
ki ohranja svoje delovanje do danes. Brigadirji študentske brigade ŠOUM so edini v Republiki Sloveniji,
ki že celih 20 let delujejo po enakem principu kot so delovale delovne brigade v bivši skupni republiki,
obenem pa aktivno sodelujejo tudi z ostalimi brigadirskimi društvi in ne nazadnje tudi
z Zvezo Brigadirjev Slovenije, zaradi česar smo lahko zelo ponosni.

Ob tej priložnosti in njihovem jubileju, ki so ga obeležili v Mariboru,
jim je predsednik Zveze Brigadirjev Slovenije podelil posebno priznanje.








Zveza brigadirjev Slovenije - Čestitke ob mednarodnem dnevu brigadirjev

Vsem brigadirkam in brigadirjem čestitamo
ob našem prazniku - DNEVU BRIGADIRJEV.


Z-D-R-A-V-O!!!


ZDRAVO!!! ZDRAVO!!! ZDRAVO!!!


Društvo brigadirjev Velenje organizira prvo mednarodno srečanje brigadirjev!


Društvo brigadirjev Velenje organizira 1. mednarodno srečanje brigadirjev:  SLOVENIJA 2018

Srečanje se bo odvijalo v času od 25. - 27.5.2018  v Varpolju.

Vse dodatne informacije lahko dobite pri predsedniku in tajniku DBV preko elektronske pošte
na  naslovu:  velenjski.brigadirji@gmail.com in pa ferdozerak@gmail.com
Dosegljivi smo tudi preko telefona, na številkah0038641-577-689 in 0038641-334-535.


Informativne prijave zbiramo do 15.4.2018.


Programsko volilna skupščina Zveze brigadirjev Slovenije


V sredo, 7. 3. 2018 so se v občinski dvorani Mestne občine Velenje zbrali delegati vseh klubov in društev,
ki so včlanjeni v zvezo. Po obširnem poročilu o delu zveze v zadnjih štirih letih, ki ga je podal Predsednik Zveze,
Koloman Lainšček, so bile izpeljane tudi volitve novega vodstva za naslednja štiri leta.

Predsednik Zveze brigadirjev Slovenije tako še naprej ostaja Koloman Lainšček iz Društva brigadirjev Velenje,
funkcijo podpredsednika bo opravljal Marko Potočnik iz kluba Ptuj, funkcija tajnika pa je bila dodeljena
Ferdinandu Žeraku iz Društva brigadirjev Velenje.

Po končanem uradnem delu Skupščine so se prisotni delegati zbrali v avli Mestne občine Velenje na
manjši zakuski. Stekli so živahni pogovori o nadaljnjem delu Zveze brigadirjev Slovenije in nalogah, ki jih
je Zveza brigadirjev Slovenije prevzela.
















Objava sklepov zadnje, 11. redne seje upravnega odbora ZBS in razpis programsko-volilne skupščine Zveze Brigadirjev Slovenije.


UO ZBS sklicuje programsko volilno skupščino ZBS bo v sredo 7.3.2018 v Sejni dvorani MO Velenje, Titov trg 1, Velenje s pričetkom ob 15.00 uri. Podrobnosti so na priloženem dokumentu:

Občni zbor Kluba brigadirjev Zasavje


Prostovoljno delo je ena izmed najžlahtnejših oblik družbene samopomoči in solidarnosti.

Brigadirji so brez plačila pripravljeni delati v raznih humanitarnih, izobraževalnih, vzgojnih in drugih področjih.
V povojnem času so brigadirji sodelovali tudi pri velikih projektih, kot so gradnja prog, cest, vodovodov,
pri obnavljanju na popotresnih področjih in še veliko tega se je naredilo.

Mladinske delovne brigade so ogromno prispevale pri obnovi od vojne porušene Jugoslavije in
pri razvoju demografsko osiromašenih območij. Spomnimo se prve velike Akcije proge Šamac –Sarajevo,
proge Brčko- Banoviči, avtoceste Bratstva in Enotnosti Ljubljana-Zagreb, izgradnje Novega Beograda…
Pridne roke mladink in mladincev so zgradili cela mesta in naselja kot so Nova Gorica in Velenje.
Brigadirji so kopali jarke za vodo v odročnih predelih Suhe krajine, Tolminskega, Goričkega, Kozjanskega,  
Turja, Kovka, Ravenske vasi, Kuma, in še mnogo kje drugje.

Vsa dela so se opravljala ročno, brez podpore velike mehanizacije, s krampi, lopatami, samokolnicami
in z veliko dobre volje.  

Časi velikih mladinskih delovnih akcij so se končali tik pred osamosvojitvijo leta 1990.

Brigadirji, ki so sodelovali na akcijah so se postarali, ampak njihova zavest in volja pomagati za pomoč je ostala.
Še vedno radi s svojim delom priskočijo na pomoč kjerkoli je to potrebujejo.

Zdaj so brigadirji na novo organizirani, združeni so v Klube in Društva Brigadirjev, ter v Zvezo Brigadirjev Slovenije.  

Klub brigadirjev Zasavja je imel  svoj redni Občni zbor 19. januarja 2018, kjer je bilo še posebej slovesno,
saj so razvili svoj klubski prapor.

Člani Kluba brigadirjev so na svojem rednem Občnem zboru, razpravljali o svojem delu v preteklem letu
in načrtih za leto 2018. V razpravo sta se vključila tudi gosta Občnega zbora,  
Župan Občine Hrastnik Miran Jerič in predsednik Zveze Brigadirjev Slovenije, Koloman Lainšček.

Prisotni pa so bili predstavniki brigadirjev s Ptuja, iz Laškega, Ljubljan, Škofje Loke, in Velenja ki so prinašali čestitke in pozdrave iz svoje sredine.

Ob tej svečani priložnosti je Župan občine Hrastnik Miran Jerič Klubu  izročil klubski prapor, ki predstavlja najvišji simbol s katerim se društvo pojavlja v javnosti. Prapor je iz županovih rok sprejel Predsednik Kluba, Borut Slanšek.

V svoji čestitki je predsednik Brigadirjev Slovenije Koloman Lainšček, orisal dosedanje zgledno sodelovanje Zveze z Klubom Brigadirjev Zasavja in skupne napore, za pridobitev statusa društvu in Zveze, ki oba delujeta v javnem interesu.

Občni zbor se je končal s pozivom delovnega predsednika Občnega zbora Franca Kovača vsem brigadirjem da prispevajo svoje spomine, fotografije in vtise iz brigadirskega življenja za knjigo, ki jo bo letos Klub brigadirjev Zasavja pripravljal.

Občni zbor se je zaključil z brigadirskim druženjem.





Društvo brigadirjev Velenje postavilo obeležje vsem brigadirjem


Časi mladinskih delovnih brigad so bili v marsičem izjemni in neponovljivi, kakor so bile tudi izjemne razmere v domovini po drugi svetovni vojni. Mladinsko prostovoljno delo je združevalo mlade, polne idealov, volje, moči in delovnega zanosa. Združevala sta jih tovarištvo in solidarnost pri premagovanju naporov in težav, pri skupnem delu, v skupnih načrtih in ciljih.

Do leta 1964 je bilo v Velenju opravljenih čez milijon prostovoljnih udarniških brigadirskih delovnih ur.
V mestnih naseljih se je razmeroma zelo izboljšala infrastruktura, nujna za življenje v mestih, od tlakovanja in asfaltiranja cest in ulic, kanalizacije in javne higiene do ureditve vodovoda javnih površin, parkov in igrišč,
zgrajeni sta bili osnovni šoli, začela se je gradnja kulturnih objektov.

Ena izmed zgrajenih šol, ki so jo zgradili brigadirji, je bila tudi Osnovna šola Miha Pintar - Toledo v Velenju.
31. avgusta 1953 je bil slovesno položen temeljni kamen. Pri izgradnji šole je izdatno pomagal Rudnik lignita Velenje, 
z udarniškim delom pa prebivalci Velenja in v počitnicah mladinske delovne brigade iz Velenja in ostalih krajev Slovenije.

Brigadirji tudi danes delujejo v sklopu prostovoljnega dela na socialnem, kulturnem in humanitarnem področju in s tem aktivno gradijo in sooblikujejo našo družbo. 

V ta namen je Društvo brigadirjev Velenje izdelalo spominsko obeležje vsem brigadirjem, ki so gradili to šolo. 
Odkrili so ga v soboto, 16. 9. 2017, v sklopu praznika Mestne občine Velenje.

S tem dejanjem so se želeli zahvaliti in pokloniti tistim brigadirjem, ki so to šolo gradili, obenem pa prenesti ta del zgodovine na mlajše rodove. 

Slovesnosti so se udeležile delegacije Društev brigadirjev iz vse Slovenije. Med prisotnimi so bili tudi župan MO Velenje, g. Bojan Kontič, podžupan, g. Peter Dermol, podžupanja,  ga. Breda Kolar ter poslanec državnega zbora, g. Jan Škoberne.

Med okoli 200 zbranimi gosti so bili tudi še živeči, nekdanji brigadirji, ki so gradili to šolo.

Na slovesnost so prišli tudi brigadirji iz Srbije, natančneje iz Kikinde.
Letos spomladi so velenjski brigadirji z njimi podpisali sporazum o sodelovanju na meddržavni ravni in tako vzpostavili dodatne vezi med brigadirji Slovenije in Srbije.

Zbrane sta nagovorila župan MO Velenje, g. Bojan Kontič ter predsednik Zveze brigadirjev Slovenije g. Koloman Lainšček.

Udeleženci so bili navdušeni nad programom prireditve, v kateri so sodelovali učenci OŠ Miha Pintar-Toledo in učenci glasbene šole Fran Korun Koželjski, moderirala in povezovala pa jo je ga. Karmen Grabant.

Po končani prireditvi so se prisotni zbrali v preddverju šole, kjer so spominsko obeležje odkrili:

   - predsednik Zveze brigadirjev Slovenije g. Koloman Lainšček,
   - župan MO Velenje, 
g. Bojan Kontič in
   - brigadir Novalija Muminović, ki je to obeležje v celoti doniral.

Po končani slovesnosti so se prisotni zbrali v avli šole, kjer so jim brigadirji Društva brigadirjev Velenje pripravili manjšo pogostitev. Ob tej priložnosti so si lahko ogledali tudi spominski zid, ki so ga pripravili učenci OŠ Miha Pintar-Toledo.

Druženje je minilo v prijetnem vzdušju, ob obujanju spominov na brigadirske čase.






Brigadirji so sedaj že seniorji (povzetek iz seniorji.info)


Lani, 25. aprila, je bilo ustanovljeno Društvo brigadirjev Pomurja s sedežem v Murski Soboti, ki šteje trenutno 44 članic 
in članov, kot predsednik pa ga vodi Ludvik Filo. Poročilo in uspešno oceno le-tega so sprejeli na zboru
svojih članic in članov v prostorih hotela Zvezda v Murski Soboti v petek, 17. marca zvečer.
Tik pred zborom je pred hotelom Zvezda nekdo od mimoidočih vprašal: »A imajo zopet upokojenci svoje srečanje ?«
Imel je deloma prav, šlo je za srečanje posameznic in posameznikov v tretjem življenjskem obdobju,
a tokrat za organizirane kot nekdanje brigadirke in brigadirje. Njihovega zbora so se udeležili še:
delegacija Društva brigadirjev Velenje, predstavnik Društva brigadirjev Lenart ter podžupan
Mestne občine Murska Sobota Boštjan Berlak.

O delu v prvem letu delovanja društva je poročal predsednik Ludvik Filo, ki je med ostalim dejal:
»….Naše društvo je bilo lani ustanovljeno na pobudo predsednika Zveze brigadirjev Slovenije
Kolomana Lainščaka, prekmurskega rojaka, ki živi v Velenju.
Ustanovili smo ga z namenom obujanja, ohranjanja in predstavitev tradicionalnih vrednot prostovoljnega dela,
s poudarkom na vrednotah brigadirskega dela. Gre za naše delovanje na področju pomurske regije,
o udeležbi mladinskih delovnih brigad pomurske regije na delovnih akcijah po Sloveniji in nekdanji
Jugoslaviji ter mladinskih akcij na našem področju: Goričko in Ljutomer…Posebna delovna skupina je v
Pokrajinskem arhivu v Mariboru pregledala dokumentacijo Občinske konference
Zveze socialistične mladine Murska Sobota, da se pride do seznamov brigadirk in
brigadirjev mladinskih delovnih brigad »Štefan Kovač Marko« in »17. oktober«, ki so sodelovale
na številnih delovnih akcijah. Bile so to tudi že deloma priprave za razstavo o mladinskih
delovnih akcijah ter za zbornik spominov brigadirk in brigadirjev …«

Letošnje leto bo za Društvo brigadirjev Pomurja še kako pomembno. Praznuje se namreč 40-letnica
Mladinske delovne akcije Goričko, ki je imela svoj sedež v Gornjih Petrovcih na Goričkem v Prekmurju,
sprva kot slovenska republiška mladinska delovna akcija, pozneje pa kot zvezna mladinska delovna akcija,
ko so prihajale v to skrajno severovzhodno slovensko pokrajino – Prekmurje - brigade mladih iz vseh nekdanjih
republik SFR Jugoslavije. Dan bo tudi 70-letnici mladinskega prostovoljnega dela v Novi Gorici,
ki se ga bo obeležilo prihodnje leto. Že razmišljajo o organizaciji različnih oblik prostovoljnega dela na šolah,
udeležili se bodo srečanj brigadirk in brigadirjev drugod po Sloveniji, natisniti pa si želijo majice za
članice in člane društva, že letos pa bi naj razvili tudi društveni prapor oziroma zastavo.

Posebej zanimiva je bila pripoved 86-letnega Iva Gerenčerja, ki je leta 1946 in 1947 sodeloval
na akciji regulacije Pesnice, leta 1948 pa pri začetku gradnje Nove Gorice.


Prvo aktivno leto Društva brigadirjev Pomurja


Društvo brigadirjev Pomurja, ki je bilo ustanovljeno lansko leto 25. aprila, je opravilo zbor svojih članic in članov
(teh je trenutno 44) v prostorih hotela Zvezda v Murski Soboti v petek, 17. marca zvečer. Zbor je v imenu
upravnega odbora društva sklical predsednik Ludvik Filo, ki je tudi poročal o delu v prvem letu delovanja društva.

Iz njegovega poročila lahko povzamemo: »…Naše društvo je bilo lani ustanovljeno na pobudo
predsednika Zveze brigadirjev Slovenije Kolomana Lainščaka, prekmurskega rojaka, ki živi v Velenju.
Ustanovili smo ga z namenom obujanja, ohranjanja in predstavitev tradicionalnih vrednot
prostovoljnega dela, s poudarkom na vrednotah brigadirskega dela. Gre za naše delovanje na področju
pomurske regije, o udeležbi mladinskih delovnih brigad pomurske regije na delovnih akcijah po Sloveniji
in nekdanji Jugoslaviji ter mladinskih akcij na našem področju: Goričko in Ljutomer. Na predlog pobudnika
za ustanovitev društva smo 13. maja v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih pripravili srečanje brigadirjev
Slovenije ter ob tej priložnosti ob udeležbi stotih brigadirk in brigadirjev iz Velenja, Ptuja, Zasavja, Lenarta,
Škofje Loke in Ljubljane zasadili spominsko drevo slovenskih brigadirjev. V istem vrtu smo se 18. novembra
udeležili akcije grabljanja listja ter še istega dne popoldne v Tropovcih pripravili družabno
srečanje brigadirk in brigadirjev… Posebna delovna skupina je v Pokrajinskem arhivu v
Mariboru pregledala dokumentacijo Občinske konference Zveze socialistične mladine Murska Sobota,
da se pride do seznamov brigadirk in brigadirjev mladinskih delovnih brigad »Štefan Kovač Marko« in
»17. oktober«, ki so sodelovale na številnih delovnih akcijah. Bile so to tudi že deloma priprave za razstavo
o mladinskih delovnih akcijah ter za zbornik spominov brigadirk in brigadirjev…
Kljub kratkemu prvemu letu delovanja smo se predstavniki Društva brigadirjev Pomurja udeležili
srečanj slovenskih brigadirjev: 6. avgusta na Ptuju, 7. septembra pri
Sveti Ani v Slovenskih goricah in 16. oktobra v Velenju….
«

Letošnje leto bo za Društvo brigadirjev Pomurja še kako pomembno, saj se praznuje 40-letnica Mladinske
delovne akcije Goričko, ki je imela svoj sedež v Gornjih Petrovcih, sprva kot slovenska republiška
mladinska delovna akcija, pozneje pa kot zvezna mladinska delovna akcija, ko so prihajale
v skrajno severovzhodno slovensko pokrajino – Prekmurje -brigade mladih iz vseh nekdanjih republik
SFR Jugoslavije. Poudarek bo dan tudi 70-letnici mladinskega prostovoljnega dela v Novi Gorici.
Razmišljajo o organizaciji različnih oblik prostovoljnega dela na šolah, udeležili pa se bodo
tudi srečanj brigadirk in brigadirjev drugod po Sloveniji. Natisniti si želijo majice za članice
in člane društva ter razviti društveni prapor oziroma zastavo.

Zbora Društva brigadirjev Pomurja se je udeležila delegacija Društva brigadirjev Velenje,
predstavnik Društva brigadirjev Lenart ter podžupan Mestne občine Murska Sobota Boštjan Berlak.


4. Redna letna skupščina Zveze brigadirjev Slovenije

V sredo, 1. 3. 2017 je ob 15:00 uri v občinski sejni dvorani Mestne Občine Velenje potekala
4. redna letna skupščina Zveze brigadirjev Slovenije. Udeležili so se vsi klubi in vsa društva, 
ki so vključeni v Zvezo brigadirjev Slovenije:

   -  Društvo brigadirjev Velenje

   -  Klub brigadirjev Ptuj

   -  Klub brigadirjev Zasavje

   -  Klub brigadirjev Laško-Radeče

   -  Klub brigadirjev Ljubljana

   -  Društvo brigadirjev Pomurja


Skupščina je potekala tekoče in v prijetnem vzdušju. Predsednik Zveze je podal poročila in program dela 
za naslednje leto. Obenem je prisotne seznanil, da smo dosegli praktično vse cilje razen pridobitve
Statusa delovanja v javnem interesu (Status Zveze), zato smo se dogovorili, da bomo s skupnimi močmi
delovali še naprej in vztrajali, da dosežemo tudi ta cilj.





Vabilo na odprtje razstave "HO-RUK! v nove čase"

Klub bivših brigadirjev LAŠKO – RADEČE in MUZEJ LAŠKO vabita v petek, 17. februarja 2017,
ob 18. uri, v Muzej Laško, Aškerčev trg 5, Laško na odprtje razstave "HO-RUK! v nove čase".

Letom vojne sledijo leta obnove. Porušene vasi in mesta, tovarne, šole, poškodovane poti, dovozi in
ceste, opustela polja.
Vračanje na domove, iskanje preživelih in hrana na karte. Potreba po infrastrukturi in novi organiziranosti.
Predvsem pa nujnost sočutja in pomoči ter volja, da se stvari premaknejo na bolje.
Potrebne, več kot potrebne so bile pridne roke. Mnogo ljudi jih je ponudilo, tudi mladih.
Mladina je s tem uvajala neko novo obliko delovanja – sprejemanje delovnih obvez.
Dandanes bi to morda poimenovali prostovoljno delo, takrat pa je to pomenilo upanje
po čimprejšnjem povratku v normalno življenje. Takrat je to dobesedno pomenilo nov začetek.


Vljudno vabljeni na odprtje in ogled razstave.


Gradili smo domovino (Zapis z vseslovenskega srečanja Brigadirjev 2016 na Ptuju)

»Delali smo dobra dela in za skupno dobro«, je poudaril Koloman Lainšček, predsednik Zveze brigadirjev Slovenije
ob 70-letnici MDA Pesnica 46 in ob tradicionalnem dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem,
posvečenem poslednjemu boju Slovenskogoriške-Lackove čete leta 1942.

Skupno proslavo, ki so se je udeležili tudi nekateri brigadirski klubi v Sloveniji,
sta organizirala ZB za vrednote NOB Ptuj in Klub brigadirjev Ptuj pod skupnim
naslovom »Gradili smo domovino«, 6. avgusta na ploščadi ptujske gimnazije.

Za uvod so udeležence proslave pozdravili praporščaki ZB, Veteranov vojne za Slovenijo, Društva General Maister in praporščaki in zastavonoše klubov brigadirjev. V pozdravnem nagovoru je predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Branka Bezeljak na slovesnosti spregovorila o pomembnem poslanstvu Zveze borcev.
»Opozarjati želimo na nesmisel vojn in skrbeti za obeležja, ki spominjajo na umrle in padle v vseh vojnah.
Predvsem pa si moramo prizadevati, da bodo vsi ljudje cenili vsako življenje in se bolj kot kdajkoli prej
borili za mir v svetu, da ne bomo grdo gledali ljudi, ki bežijo pred vojno, ampak da jih bomo sprejeli,
kot so nekoč drugi sprejemali ljudi iz naših območij«, je še poudarila. »V MO Ptuj smo ponosni,
da so k napredku prispevale generacije mladih, ki so organizirano, prostovoljno in z zanosom gradili
našo domovino in omogočili boljše življenje. S prostovoljstvom smo se v Sloveniji rodili,
prenašalo se je skozi rodove in ga živimo še danes.

Prostovoljci še danes na številnih področjih odločilno vplivajo na potek dogajanja,« je povedala Vlasta Stojak iz
MO Ptuj in se brigadirjem zahvalila za tisoče opravljenih prostovoljnih ur, s katerimi so prispevali k razvoju naših krajev. Prisotne je pozdravil tudi Marko Potočnik, predsednik Kluba brigadirjev Ptuj in po kratkem nagovoru
v stilu olimpijskih iger dejal: »Naj se svečanost začne«.

Slavnostni govornik na proslavi je bil Koloman Lainšček, predsednik Zveze brigadirjev Slovenije.
»Beseda brigadir je danes zelo redko uporabljena in izgovorjena. Tesno je povezana s pomenom obnove domovine,
ki označuje dolgo časovno obdobje usklajevanja udarniškega prostovoljnega dela številnih generacij,
vse od konca II. svetovne vojne do 90. let prejšnjega stoletja. V tem času so se mladi na različnih koncih
takratne skupne domovine udeleževali prostovoljnih udarniških del, med drugim tudi na Ptujskem.
Celotna infrastruktura je bila po II. svetovni vojni uničena, obnoviti je bilo potrebno šole, bolnišnice,
stanovanja, ceste, mostove, železniške proge, vodovod in še marsikaj drugega.
Za široko obnovo države so bile organizirane številne mladinske delovne brigade«, je poudaril in nadaljeval:
»Regulacija Pesnice je bila največja MDA v letu 1946 v Sloveniji.
Nanjo smo ponosni vsi brigadirji, še posebej pa ptujski, ki so v organizacijo in realizacijo tega projekta
vložili nadčloveške napore in dokazali, da za brigadirje ni nič nemogoče.
Delo je v glavnem potekalo brez strojev. Sodelovalo je več kot 1500 brigadirk in brigadirjev iz več delovnih brigad.
Reka Pesnica je na tem območju dolgo poplavljala. S to akcijo so brigadirji preprečili nadaljnje poplavljanje reke, pesniško dolino pa spremenili v rodovitna polja, ki so bila nujno potrebna za življenje in razvoj tega območja.
Brigadirji so v MDA pridobivali vrednote, kot so solidarnost, poštenost, medsebojno sodelovanje in tovarištvo.
Če bi te vrednote bolj spoštovali in cenili tudi danes, bi verjetno bili vsi bolj zadovoljni in srečni«.

»Odločno moramo zavrniti trditve in obtožbe, ki so se pojavile po letu 1990, da so bile mladinske delovne brigade del totalitarnega sistema, aparat ideološke indoktrinacije in da niso bile vedno prostovoljne«,
je izrecno poudaril slavnostni govornik in se zavzel za to, da bi MDA dobile v izobraževalnem sistemu in učnem gradivu mesto, ki jim pripada, da bodo tudi zanamci poznali tudi ta del zgodovine slovenskega naroda. Gre za 50 let aktivne zgodovine, ki ne bi smela iti v pozabo. Delali so dobra dela in za skupno dobro.
Brez brigadirk in brigadirjev še danes marsikje ne bi imeli vodovoda, elektrike in drugih nujnih osnovnih dobrin za kvalitetno življenje. Udeleženci MDA ne želijo nobenih bonitet, največje priznanje jim je delo, ki so ga s ponosom opravili. Srečanje brigadirjev Slovenije ob 70-letnici regulacije reke Pesnice v letu 1046 in dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem, je pospremila priložnostna razstava fotografij od Pesnice, dela in življenja Kluba brigadirjev Ptuj do današnjih dni.
V kulturnem programu so sodelovali pihalni orkester Dornava, recitatorji DPD Svoboda Ptuj – Teater III in
Moški pevski zbor KD Rogoznica, ki je še posebej razvnel udeležence z venčkom partizanskih pesmi.

Sledilo je tovariško srečanje ob brigadirskem golažu.

Na takšno razlito Pesnico je šel udar mladih v letu 1946

Brigadirji so zavihteli krampe in lopate, s samokolnicami premikali kubike

Ukrotili so 1400 metrov Pesnice še istega leta

Na udarniških dnevih so od leta 1977-1989 redno sodelovali brigadirji veterani

Na Ptuju je bila20. 2. 2014 ustanovljena Zveza brigadirjev Slovenije, skrajno desno predsednik Koloman Lainšček

Udeleženci in nastopajoči na proslavi 6. avgusta 2016


Na proslavi so si udeleženci lahko ogledali priložnostno razstavo fotografij brigadirstva od leta 1946 do danes


Fotografije: arhiv Kluba brigadirjev Ptuj

Pripravil: Stanko Lepej


Vseslovnesko srečanje brigadirjev na Ptuju

Velenjski brigadirji smo se tudi letos udeležili vseslovenskega srečanja, ki je letos potekalo na Ptuju.
Letošnje srečanje je tam potekalo s prav posebnim namenom, saj ravno letos mineva 70 let
od ene največjih delovnih akcij v Sloveniji in sicer regulacije reke Pesnice.

Ravno na to akcijo so brigadirji Ptuja in brigadirji Slovenije najbolj ponosni.
Zato so se letos Ptujski brigadirji odločili, da se ob tem jubileju brigadirji Slovenije zberemo na Ptuju,
kjer so pripravili zelo lepo proslavo s pestrim kulturnim programom, pa tudi brigadirski golaž ni manjkal.

Zbralo se nas je kar precej in z veseljem smo obujali spomine na tiste lepe dni in dogodke,
ki so se v brigadah dogajali. Na tem mestu lahko izrečemo le čestitke in zahvalo v imenu
Zveze brigadirjev Slovenije ptujskim brigadirjem za uspešno organizacijo in izvedbo
vseslovenskega srečanja brigadirjev.

ZDRAVO!!!

Zveza brigadirjev Slovenije je zasadila spominsko drevo v Parku spominov in tovarištva v Petanjcih

13. maja smo se brigadirji Slovenije zbrali v Petanjcih v Pomurju, natančneje v parku Spominov in tovarištva v Petanjcih. Tukaj je namreč potekalo prvo srečanje brigadirjev Pomurja, ki so na novo ustanovili svoje društvo, Društvo brigadirjev Pomurja. Na ta korak so se pripravljali že dalj časa in končno jim je uspelo, na kar pa smo seveda ponosni vsi slovenski brigadirji.

Z novim društvom nas bo tako skupaj še več in bomo lažje delovali.

Ob tej slovesni priložnosti je Zveza brigadirjev Slovenije v tem parku zasadila spominsko drevo (JAPONSKI DREN),
ki bo simboliziralo brigadirstvo in brigadirje Slovenije in tako spominjalo obiskovalce parka na to.

Po končanem protokolarnem delu je sledilo druženje ob dobri hrani in pijači,
kjer smo se lahko smeje spomnili dobrih starih brigadirskih časov in snovali
načrte za delovanje v prihodnje.

V Zvezi brigadirjev Slovenije čestitamo pomurskim brigadirjem za dosežen uspeh in jim
tudi v prihodnje želimo obilo uspeha in brigadirskega duha, ter da bi skupaj dosegali
zastavljene skupne cilje. 

ZDRAVO!!!


Zveza brigadirjev Slovenije je postavila prvo spominsko obeležje mladinskemu
prostovoljnemu delu v Sloveniji


V petek, 1. aprila 2016 dopoldne je bila pred Domom starejših v Hrastniku svečana otvoritev prvega spominskega obeležja mladinskemu prostovoljnemu delu v Sloveniji.

Zakaj ravno prvega aprila in zakaj ravno v Hrastniku?

Prva velika mladinska delovna akcija je bila gradnja železniške proge Brčko-Banoviči.
Začela se je 1. aprila 1946, zato 1. aprila tudi obeležujemo kot Dan brigadirjev.

In zakaj ravno v Hrastniku in to prav na Domu starejših občanov?

V tej stavbi (nekdanjemu dijaškemu domu) so bili od leta 1988 do 1990 nastanjeni brigadirji ene izmed zadnjih
zveznih mladinskih  delovnih akcij  v Sloveniji. 
Na mladinski delovni akciji Zasavje  so brigadirji v letih od1988 – 1990 urejali ceste in vodovodno omrežje
na področju Kopitnika, Ravenske vasi, Dobovca, ceste Blate -Kal, Kotredež-Čemšenik-Šengotard,
Zagorje-Brezovica-Tirna in brigada Rdečega Križa Slovenije je nudila pomoc starejšim in pomagala
na kmetijah v Zasavju. V drugi izmeni leta 1990 pa so se brigadirjem pridružili tudi  vojaki iz nekdanje
letalske garnizije JLA iz Cerkelj ob Krki.

Skupaj z spominskim obeležjem je bila v prostorih Doma starejših občanov odprta tudi
fotografska razstava z motivi iz brigadirskega dela in življenja.

Zasavskim brigadirjem različnih generacij so se na slovesnosti pridružili tudi brigadirji iz klubov brigadirjev
iz Ljubljane, Ptuja, Laškega, Velenja, Škofja loke, Bele Krajine, Koroške, Študentje iz Maribora in od drugod. 
Slovesnosti sta se udeležila tudi župana občine Hrastnik Miran Jerič in Zagorja Matjaž Švagan in
poslanec državnega zbora Ivan Hršak. Med udeleženci prireditve je bil tudi Tone Anderlič,
eden glavnih organizatorjev mladinskih delovnih akcij  v Sloveniji v  času njihovega delovanja
na manjrazvitih in manjrazvitih obmejnih območjih Slovenije.

Slavnostni govornik je bil predsednik Kluba brigadirjev Zasavja  in podpredsednik Zveze brigadirjev Slovenije
Borut Slanšek. Pojasnil je namen za postavitev obeležja, vključenost mladinskih delovnih akcij k odpravljanju
razlik v takratnem obdobju ter pomen ohranjanja in razvijanja vrednost solidarnosti in tovarištva v današnjem času. Zahvalil se je  vsem, ki so omogočili postavitev spominskega obeležja, predvsem Občini Hrastnik  in vodstvu Doma starejših občanov Hrastnik.

Župan občine Hrastnik Miran Jerič je poudaril pomen mladinskih delovnih akcij v preteklosti pri razvoju podeželskih krajevnih skupnosti Zasavja in pomen novih oblik prostovoljnega dela v sedanjem času.
Spomin na sodelovanje vojakov na delovni akciji  sta obudila polkovnik Branko Pavčnik
in podpolkovnik Vinko Šerbet.

Spominsko obeležje sta odprla dva nekdanja udeleženca mladinske delovne akcije Zasavje iz leta 1990,
ki sta se po mnogih letih ponovno srečala v Hrastniku.

Na prireditvenem prostoru so številne obiskovalce, večinoma starejše generacije, pozdravili prapori
brigadirskih združenj in prapor veteranske organizacije.

Prireditev je vodila Manja Golec, tudi sama nekdanja brigadirka, ki je spretno vezla spomine na nekdanje brigadirsko življenje s kulturnim programom. Nastopili so učenci OŠ NHR Hrastnik, harmonikar GŠ Hrastnik, najmlajše mažorete Steklarske godbe, nekdanja brigadirka Emi in malčki iz Vrtca Hrastnik.

Udeleženci so si ogledali še razstavo brigadirskih fotografij, ki je na ogled v galeriji Doma starejših v Hrastniku
še cel mesec april.

V zaključnem delu prireditve  so  podelili tudi zahvale 15 osebam za njihov prispevek pri pripravah
in izvedbah mladinske delovne akcije  Zasavje v letih 1989-1990.

Srečanje se je nadaljevalo z druženjem udeležencev, ki je bilo namenjeno predvsem obujanju spominov na brigadirska doživetja. In seveda z željo, da bi se ponovno srečali na kakšni krajši delovni akciji in srečanju brigadirjev.



 





Vir: http://www.zasavc.net/zasavje-novice/z-d-r-a-v-o/
Avtor osnovnega teksta: Mile Plahuta in Tone Bezgovšek
Avtorja fotografij: Mile Plahuta, Bojan Šibila
Hrastnik 4.4.2016



Čestitamo ob dnevu brigadirjev

Vsem brigadirkam in brigadirjem čestitamo
ob našem prazniku - DNEVU BRIGADIRJEV.

              Z-D-R-A-V-O!!!

ZDRAVO!!! ZDRAVO!!! ZDRAVO!!!


Vabilo na prireditev ob Dnevu brigadirjev Slovenije

Mineva dobrega četrt stoletja, kar so se v Sloveniji zaključile zadnje vecje mladinske delovne akcije.
Mladinsko prostovoljno delo je bilo v obdobju 1975-1990 sestavni del družbenega dogajanja ter
element pospeševanja skladnega regionalnega razvoja Slovenije.
Zadnja večja zvezna mladinska delovna akcija je v letih od 1989 in 1990 potekala v Zasavju.
V počastitev Dneva brigadirjev Slovenije smo se v Klubu brigadirjev Zasavja in Zvezi brigadirjev Slovenije odločili,
da postavimo prvo spominsko obeležje mladinskim delovnim akcijam in mladinskemu prostovoljnemu delu v Sloveniji. Želimo dati simbolično priznanje opravljenemu delu pri izgradnji infrastrukture ter vzgojnemu in razvojnemu vplivu prostovoljnega dela na mlade generacije preteklih obdobij. S tem se daje tudi pozitivno sporočilo javnosti o pomenu in potrebnosti prostovoljnega dela, ki ima v sedanjih razmerah drugačne oblike in prispeva k blažitvi družbenih anomalij.


Svečana otvoritev spominskega obeležja s kratkim kulturnim programom
bo v petek, 1. aprila 2016 ob 11. uri, pred Domom starejših Hrastnik.


Po otvoritvi te vabim na otvoritev fotografske razstave o mladinskih delovnih akcijah
v prostorih Doma starejših Hrastnik. 


Pričakujem, da nam svojo udeležbo na otvoritvi potrdiš najkasneje do srede, 30.3.2016,
na e-naslov kbzasavja@gmail.com, ali na GSM 041 706 707 (Barut) ali 041 525 086 (Jolže).


Brigadirski Z-D-R-A-V-0 ! ! ! 



Predsednik Kluba brigadirjev Zasavja
Borut Slanšek 



Predstavitev knjige "Bratstvo na delu"

V torek, 28. aprila 2015 so v Lavičevi knjižnici v Ajdovščini predstavili prvenec mladinskega zgodovinarja Matjaža Stibilja "Bratstvo na delu" s podnaslovom "Delovne enote cone A Julijske krajine". Knjiga obravnava torej slovensko-italijanske mladinske delovne brigade iz Julijske krajine, ki so se udeležile prvih velikih delovnih akcij v novi Jugoslaviji.
Knjigo, ki je izšla pri Založništvu Tržaškega tiska, sta resnično številnemu občinstvu v živahnem razgovoru predstavila avtor M. Stibilj in urednica Martina Kafol. Prisotne pa je v imenu gostujoče knjižnice predstavila Zdenka Žigon.
Mladi zgoddovinar se je najprej za diplomskmo nalogo, nato pa za knjigo odločil obravnavati "obrobnejši" pojav, ki pa je imel v povojni jugoslaviji nemajhno politično in tudi praktično vlogo. Stibilj se je omejil na najmanj raziskano področje, to je na Julijsko krajino v letih 1946/47, ko je določeno število mladincev in mladink  odšlo iz Trsta, Tržiča z goriške in drugih krajev cone A na brigadirsko delo v Jugoslavijo. Knjiga živo opisuje življenje, delo in razloge za odločitev mladih, da gredo na delo v Jugoslavijo.
Večina mladih se je udeležila gradnje proge Brčko-Banoviči, manj pa cestnega odseka Ljubljana-Postojna. Politični cilj delonvih brigad je bil projugoslovanski in torej v ideji o priključitvi cone A Jugoslaviji. V to so mladinci in mladenke verjeli.
V svoji sveži prozi pa avtor navaja tudi druge razloge za odločitev. Zanimiv je že podatek, da je večina brigadirjev želelo iti graditi železnico v Bosno, ker je bila to gotovo večja dogodivščina kot iti kopat cesto v Postojno. 
Nekateri preprosto doma niso imeli dela, nekatere so privlačile celo drobne obljube, kot je bila ta, da bodo dobili nove čevlje in obleko.
Brigadirji so se v Bosni srečali z novim in nepričakovanim okoljem. Za marsikatere italijanske brigadirje in brigadirke je postala problem celo hrana, saj niso bili vajeni določenih "menaž", fižola in začinjenih jedi. Odnosi med Slovenci in Italijani so bili različni, vendar so se fantje in dekleta iz naših krajev znašli v množici mladincev različnih narodnosti in navad. Progo je gradilo 62.000 mladih! Nenazadnje je bilo v Bosni prebivalstvo muslimansko, kar je narekovalo dodatno pozornost pri obnašanju (disciplina je bila sicer vojaška). Brigade so tako pomnile trdo delo, učenje in srečanje z marsikatero nepričakovnao težavo, a tudi mladostni zagon in veselje.
Knijga Matjaža Stibilja je zgodovinsko natančna, obenem pa jo beremo kot zanimivo zgodbo. V njej se bodo nedvomno prepoznali tisti, ki so se udeležili brigad, saj je v delu mnogo pričevanj ljudi iz naših krajev. 
OStali bralci pa bodo spoznali del preteklega življenja, ki je neponovljivo in prav gotovo enkratno.



2. Letna skupščina Zveze brigadirjev Slovenije

Dne 23.2.2015 sta v Velenju potekala dva zelo pomembna dogodka za članice in člane

Zveze brigadirjev Slovenije ter Društva brigadirjev Velenje.

V dvorani Mestne občine Velenje je namreč najprej potekala 2. Skupščina Zveze brigadirjev Slovenije,
na kateri so sodelovali brigadirke in brigadirji s področja celotne Slovenije.

2. Skupščino Zveze brigadirjev Slovenije je odprl tov. Koloman Lainšček,
ki je v nadaljevanju predstavil Poročilo o delu Zveze brigadirjev Slovenije za preteklo leto in nato še
Plan dela za leto 2015.

V poročilu je poudaril vse naloge, ki jih je Zveza brigadirjev Slovenije opravila v preteklem letu
in res jih ni bilo malo, ter posebej poudaril nekatere prioritete, ki čakajo na realizacijo v tem
in naslednjih letih in sicer:

    -    Dopolnitev Statusa Zveze brigadirjev Slovenije, v kontekstu pridobitve
          Statusa društva, ki deluje v javnem interesu;
    -    Sprememba in dopolnitev zakonodaje s področja prostovoljstva oziroma
          predlog novega zakona, ki bo uredil področje delovanja
          Zveze brigadirjev Slovenije;
    -    Umestitev vloge in pomena brigadirstva skozi zgodovino v izobraževalni sistem
          Republike Slovenije na nivoju osnovnega in srednješolskega izobraževanja;
    -    Zagotoviti, da bo Slovenija kot država prepoznala vlogo in pomen brigadirstva
          v letih od 1945 do 1990 in pokazala ustrezno pozornost in veljavo,
          ki so jo brigadirke in brigadirji zaslužili s svojim delom pri obnovi in
          izgradnji domovine po vojni vihri II. Svetovne vojne in vse do danes.

Predstavniki Društev in klubov, ki sestavljajo Zvezo brigadirjev Slovenije so sprejeli
vse predlagane dokumente in bodo s svojim delom nadaljevali.