Himna primorske brigade na akciji Prem v Ilirski Bistrici
(izgradnja ceste od Prema do Pregarja)
KLIČE NAS PRIMORSKA NAŠA,
ZEMLJA TRT IN SKAL,
KLIČE NANOS IZ DALJAVE,
SOČE MODRI VAL.
MI GREMO ODLOČNO ČVRSTI,
V PRSIH NAM JE SILEN ŽAR,
NARODU BRKINSKO FEŠTO
BOMO DALI V DAR.
SONCE SVETI NAM V OČEH
NAŠ KORAK JE MLAD KREPAK,
NAŠA POT PELJE OD ZMAG DO ZMAG,
SPREMLJA PESEM NAS IN SMEH.
Zapisal Borut Slanšek dne 15. 12. 2015 po nareku brigadirja dr.Kastelic Cirila iz Bač pri Modreji
Pesem mladinskih delovnih brigad
(Brigadirska knjižica)
NAPREJ PONOSNO, DELOVNE BRIGADE,
SEŽGIMO TRNE IN OSAT,
V NAS SMELA JE ODLOČNOST SILE MLADE,
KAR VŽIGA PESEM IN POMLAD.
MOGOČNO V VETRU NAM VIHRA ZASTAVA,
MI SMELO STOPAMO ZA NJO,
ZAPEL JE GOZD IN PISANA DOBRAVA,
IN V ROKAH KRAMPI ZAPOJO.
KJER TIHO, PUSTO, SKALNO NAM POBOČJE
ZAKRIVA ŠE NEŠTET ZAKLAD,
SPELJALI BOMO JADRANU V NAROČJE
ŽELEZNO CESTO TREH BRIGAD.
Povzeto iz Brigadirske knjižice, letnik 1981
V brigado
(Brigadirska knjižica)
KAM GRE DRUŠČINA VESELA,
V LEP POLETNI DAN?
ZBOR JR DELOVNE BRIGADE,
KDO BI BIL ZASPAN.
MENI KRAMP, LOPATO TEBI,
ŽULJI SE REDE,
TEČE ZNOJ IN TEČE CESTA,
MOST SE V LOKU PNE.
MI GRADIMO DOMOVINO,
ONA NAS GRADI,
MI KOVAČNICA SMO BRATSTVA,
MOST MED NARODI.
Povzeto iz Brigadirske knjižice, letnik 1981
Na kratko o brigadirsvu in udarništvu
(Zgodovina MDA, MDB, brigadirstva in udarništva)
Časi mladinskih delovnih brigad so bili v mnogo čem izjemni in neponovljivi,
kakor so bile izjemne tudi razmere v domovini, zlasti neposredno po drugi svetovni vojni,
po usodnih časih torej, ko je bila smrt in obsodba na izginotje vsakodnevna človeška sopotnica
in je zato svoboda pomenila ponovno rojstvo ter začetek upanja in hrepenenja po novem, srečnejšem življenju.
Mladinsko prostovoljno delo je združevalo mlade, polne idealov, volje, moči in delovnega zanosa,
združevalo
jih je tovarištvo in solidarnost pri premagovanju naporov in težav,
spodbujala pa jih je tudi zdrava tekmovalnost, kakršna se lahko
izoblikuje le pri skupnem delu, v skupnih načrtih in ciljih.
Lahko rečemo, da je prostovoljno delo vseh generacij tistega časa v marsičem premoščalo težave,
ki jih je bilo tudi zaradi odpovedi Marshallovemu načrtu več, kot bi bilo treba.
prostovoljnem delu je gotovo prednjačila mladina, ki je več let uspešno uresničevala dovršen sistem
mladinskih delovnih akcij. Z njimi se ni vključevala le v obnovo porušene domovine, marveč predvsem
v izgradnjo novih ključnih gospodarskih objektov. Glede na dejstvo, da je bilo v državi tisti čas zelo malo
gradbene mehanizacije, je bilo za izgradnjo teh objektov množično fizično delo odločujoče, vsaj v letih 1945 – 1950.
Leto 1990 pomeni konec mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Na zadnji problemski konferenci ZSMS
na
temo Mladi in prostovoljno delo po letu 1990 je bilo prostovoljno delo
še enkrat opredeljeno kot izredno pomembno – bolj kot kadarkoli, vendar v
oblikah, ki so se poleg ostarelih MDA že dodobra razvile in utrdile.
Kljub vsemu lahko trdimo, da se je obdobje mladinskih delovnih akcij v letu 1990 v Sloveniji končalo,
v precejšnji meri tudi kot posledica splošne družbeno-ekonomske krize ter krize manifestativnih dejavnosti
v takratni ZSMS.
Vsem tistim, ki danes MDA vidijo kot napako prejšnjega sistema in se nad to dolga leta pomembno
obliko dejavnosti mladih celo zgražajo, je treba jasno in odločno povedati, da to ni bila napaka,
saj s tem zavračajo tudi rezultate, ki so jih MDA dosegle.
In ti niso tako majhni, da bi to smeli in mogli trditi. Nasprotno, pomembni so in naša dolžnost je,
da spoštujemo cilje in ideale, v katere so verjeli tisoči mladih, ki so se udeleževali mladinskih delovnih akcij.
Da to niso samo ideali najbolje vedo tisti, ki so s pomočjo brigadirjev in brigadirk dobili pitno vodo,
urejene ceste, telefon, nesebično sosedsko in splošno človeško pomoč, bodisi v stiski ob naravni nesreči ali
zaradi
osamljenosti v visoki starosti ipd. Seveda bi bila z vidika današnjega
časa nesmiselna izgradnja osnovne infrastrukture v Sloveniji z
mladinskimi delovnimi akcijami, saj danes živimo v popolnoma drugačnih
družbeno ekonomskih in političnih razmerah; predvsem pa v času, ko je
potreba po osnovnem fizičnem delu vse manjša.
Če danes mladinskim delovnim akcijam odvzamemo fizično delo, ki so ga opravljale,
in skrb za politično indoktrinacijo, ki pa je vsaj v zadnjem obdobju (po letu 1986) v Sloveniji ni bilo,
dobimo
srečanja mladih v podporo solidarnosti, medkulturnemu učenju,
strpnosti, premagovanju predsodkov ipd. Takšnih prireditev, na katerih
sodeluje več tisoč mladih iz cele Evrope, in tudi iz preostalega sveta,
pa je danes kar veliko. Ena izmed njih je bila npr. leta 1995 v Strasbourgu, ki jo je organiziral Svet Evrope,
in sicer proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti.
V procesu ustvarjalnega in izkustvenega učenja, ki je danes v ospredju v raznih delovnih in raziskovalnih taborih
in številnih delavnicah, se mladi razvijajo tudi kot bodoče ustvarjalne, bodisi znanstvene ali umetniške osebnosti,
ki že ali pa bodo prispevale v splošno zakladnico narodovih kulturnih, znanstvenih, umetniških in drugih
civilizacijskih dosežkov.
Če parafraziram misel Jožefa Školjča, nekdanjega prvega mladinca nekdanje in zadnje
(pred razpadom skupne države) ZSMS, pa tudi udeleženca in tudi pomembnega akterja MDA v Sloveniji,
lahko skupaj z njim ugotovim, da mladi kot pripadniki generacije novega tisočletja najbolje vedo, kaj pomeni,
če si lastne poti zgradiš sam. Njihove “avtoceste” so danes drugje in drugačne, so informacijske in virtualne,
a zgradijo si jih sami: z znanjem, voljo in pogumom.
"Zgradimo si torej lastne poti, z znanjem, voljo in pugumom!"
Povzeto iz uradne spletne strani Društva brigadirjev Velenje, na tem naslovu.
Delovanje Zveze Brigadirjev Slovenije je opredeljeno v uradno potrjenem statutu Zveze Brigadirjev Slovenije (ZBS).