Zgodovina MDA, MDB, udarništva in brigadirstva

Časi mladinskih delovnih brigad so bili v mnogo čem izjemni in neponovljivi,
kakor so bile izjemne tudi razmere v domovini, zlasti neposredno po drugi svetovni vojni,
po usodnih časih torej, ko je bila smrt in obsodba na izginotje vsakodnevna človeška sopotnica
in je zato svoboda pomenila ponovno rojstvo ter začetek upanja in hrepenenja po novem, srečnejšem življenju.

Mladinsko prostovoljno delo je združevalo mlade, polne idealov, volje, moči in delovnega zanosa,
združevalo jih je tovarištvo in solidarnost pri premagovanju naporov in težav, spodbujala pa jih je tudi zdrava tekmovalnost, kakršna se lahko izoblikuje le pri skupnem delu, v skupnih načrtih in ciljih.

Lahko rečemo, da je prostovoljno delo vseh generacij tistega časa v marsičem premoščalo težave,
ki jih je bilo tudi zaradi odpovedi Marshallovemu načrtu več, kot bi bilo treba.
prostovoljnem delu je gotovo prednjačila mladina, ki je več let uspešno uresničevala dovršen sistem
mladinskih delovnih akcij. Z njimi se ni vključevala le v obnovo porušene domovine, marveč predvsem
v izgradnjo novih ključnih gospodarskih objektov. Glede na dejstvo, da je bilo v državi tisti čas zelo malo
gradbene mehanizacije, je bilo za izgradnjo teh objektov množično fizično delo odločujoče, vsaj v letih 1945 – 1950.

Leto 1990 pomeni konec mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Na zadnji problemski konferenci ZSMS
na temo Mladi in prostovoljno delo po letu 1990 je bilo prostovoljno delo še enkrat opredeljeno kot izredno pomembno – bolj kot kadarkoli, vendar v oblikah, ki so se poleg ostarelih MDA že dodobra razvile in utrdile.
Kljub vsemu lahko trdimo, da se je obdobje mladinskih delovnih akcij v letu 1990 v Sloveniji končalo,
v precejšnji meri tudi kot posledica splošne družbeno-ekonomske krize ter krize manifestativnih dejavnosti
v takratni ZSMS.

Vsem tistim, ki danes MDA vidijo kot napako prejšnjega sistema in se nad to dolga leta pomembno
obliko dejavnosti mladih celo zgražajo, je treba jasno in odločno povedati, da to ni bila napaka,
saj s tem zavračajo tudi rezultate, ki so jih MDA dosegle.
In ti niso tako majhni, da bi to smeli in mogli trditi. Nasprotno, pomembni so in naša dolžnost je,
da spoštujemo cilje in ideale, v katere so verjeli tisoči mladih, ki so se udeleževali mladinskih delovnih akcij.
Da to niso samo ideali najbolje vedo tisti, ki so s pomočjo brigadirjev in brigadirk dobili pitno vodo,
urejene ceste, telefon, nesebično sosedsko in splošno človeško pomoč, bodisi v stiski ob naravni nesreči ali
zaradi osamljenosti v visoki starosti ipd. Seveda bi bila z vidika današnjega časa nesmiselna izgradnja osnovne infrastrukture v Sloveniji z mladinskimi delovnimi akcijami, saj danes živimo v popolnoma drugačnih družbeno ekonomskih in političnih razmerah; predvsem pa v času, ko je potreba po osnovnem fizičnem delu vse manjša.

Če danes mladinskim delovnim akcijam odvzamemo fizično delo, ki so ga opravljale,
in skrb za politično indoktrinacijo, ki pa je vsaj v zadnjem obdobju (po letu 1986) v Sloveniji ni bilo,
dobimo srečanja mladih v podporo solidarnosti, medkulturnemu učenju, strpnosti, premagovanju predsodkov ipd. Takšnih prireditev, na katerih sodeluje več tisoč mladih iz cele Evrope, in tudi iz preostalega sveta,
pa je danes kar veliko. Ena izmed njih je bila npr. leta 1995 v Strasbourgu, ki jo je organiziral Svet Evrope,
in sicer proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti.

V procesu ustvarjalnega in izkustvenega učenja, ki je danes v ospredju v raznih delovnih in raziskovalnih taborih
in številnih delavnicah, se mladi razvijajo tudi kot bodoče ustvarjalne, bodisi znanstvene ali umetniške osebnosti,
ki že ali pa bodo prispevale v splošno zakladnico narodovih kulturnih, znanstvenih, umetniških in drugih
civilizacijskih dosežkov.

Če parafraziram misel Jožefa Školjča, nekdanjega prvega mladinca nekdanje in zadnje
(pred razpadom skupne države) ZSMS, pa tudi udeleženca in tudi pomembnega akterja MDA v Sloveniji,
lahko skupaj z njim ugotovim, da mladi kot pripadniki generacije novega tisočletja najbolje vedo, kaj pomeni,
če si lastne poti zgradiš sam. Njihove “avtoceste” so danes drugje in drugačne, so informacijske in virtualne,
a zgradijo si jih sami: z znanjem, voljo in pogumom.

"Zgradimo si torej lastne poti, z znanjem, voljo in pugumom!"



                                                                                                                            Društvo Brigadirjev Velenje



ZADNJE OBJAVE:
Društvo Brigadirjev Velenje
© DBV,  2019
Vse pravice pridržane
ZADNJE OBJAVE:
-------------------------------
DELOVNA AKCIJA DBV OB
60. LETNICI MOV!   >>>
-------------------------------
OKROGLA MIZA V RIBNICI
NA POHORJU           >>>
-------------------------------
OBISK BRIGADIRJEV V
BRIGADI ŠOUM        >>>
-------------------------------
MEDNARODNO SREČANJE
BRIGAIDRJEV 2019   >>>
-------------------------------
Vseslovensko srečanje
brigadirjev               >>>
-------------------------------
9. letna skupščina
društva DBV!            >>>
-------------------------------
Kostanjev piknik Društva
Brigadirjev Velenje   >>>
-------------------------------




Število obiskov
Društvo brigadirjev Velenje
Zgradimo si lastne poti sami, z znanje, voljo in pogumom!