Društvo Brigadirjev Velenje

Novice Društva Brigadirjev Velenje -
15. 6. 2019 VSESLOVENSKO SREČANJE BRIGADIRJEV V SVETI TROJICI PRI LENARTU

Dne 15. 6. 2019 je v prijetnem okolju v Sveti Trojici potekalo tradicionalno letno

vseslovensko srečanje brigadirjev Slovenije.

Vzdušje je - kot vedno - bilo naravnost čudovito, za kar se gre zahvaliti tudi

letošnjim organizatorjem Vseslovenskega Srečanja Brigadirjev, Društvu Brigadirjev Lenart.

V nadaljevanju prilagamo nekaj utrinkov z letošnjega Vseslovenskega srečanja,

ter tudi čudoviti nagovor brigadirjem, ki ga je pripravil Dr. Marjan Toš,
profesor, muzejski svetovalec in nekdanji brigadir.

Letošnji nagovor slovenskim brigadirjem, ki ga je pripravil dr. Marjan Toš:

Zaprošen sem bil, da vam danes tukaj v Dobravi, pred lovskim domom, ki je tudi rezultat prostovoljnega

dela lovcev in je bil zgrajen izključno z njihovimi žulji, spregovorim nekaj besed o pomenu mladinskih
delovnih brigad v preteklosti.

V naši bližnji zgodovini torej.

Ne vem sicer, zakaj so me organizatorji izbrali za to častno nalogo, morebiti zato, ker sem nekaj malega tudi sam okusil brigadirsko delo in življenje sredi 70-tih let minulega stoletja. In imam na ta čas izredno lepe spomine.
Kalilo in utrjevalo nas je to delo, odraščali smo z njim, postajali bogatejši za mnoge nove življenjske izkušnje, krepili smo tovariške medsebojne vezi in bili del slidarnostno pravičnejše družbe.

Mladinske delovne brigade so bile delovne skupine, ki so bile dejavne zlasti v povojnem obdobju
na področju nekdanje SFRJ. Delovne skupine so bile organizirane na prostovoljni ravni ter so izvajale dela javnega pomena, dejavnost pa je bila pomembna tudi s političnega stališča. Rezultat dela mladinskih delovnih brigad
so med drugim velik del AC bratstva in enotnosti, del novega Beograda, več železniških prog (Brčko-Banoviči, Šamac-Sarajevo) na področju nekdanje Jugoslavije in druga infrastruktura.

Udeleženci iz naše države so prisostvovali vsem večjim delovnim akcijam.

Leta 1946 je železiško progo Brčko-Banoviči gradilo 6.220 slovenskih brigadirjev,
progo Šamac-Sarajevo pa naslednje leto 14.000 Slovencev.

Delo v brigadah pa ni bilo samo kramp in lopata, ampak so se udeleženci izobraževali tudi na področju kulture,
športa, prometa, obrambe, spoznali so področje medicine in prve pomoči, spoznali so različne oblike varstva mladine in starejših, spoznavali različne kulture, krepili medčloveške odnose, se učili vodenja in organizacije skupin
in sodelovali v ansamblih, gledaliških in plesnih skupinah.

Brigadirji so bili nadpovprečno pridni delavci, ki so dosegali izjemne dosežke.

V mladinskih delovnih akcijah so sodelovali brigade, ki so bile sestavljene iz vseh družbenih slojev od pionirjev, dijakov, študentov in delavcev.

Delo mladinskih delovnih brigad se je začele že med drugo vojno s sanacijo ruševin in cest, z zasipavanjem
in obdelovanjem zemlje na osvobojenem ozemlju ter zbiranjem hrane in zdravilnih zelišč.

Močnejši politični pridih so te delovne akcije dobile po koncu druge svetovne vojne v času do leta 1952,

v t. i. prvem obdobju obnove porušene Jugoslavije. Cilji tega obdobja so bili izrazito gospodarske narave,

in sicer obnova ter gradnja industrijskih, prometnih, komunalnih in nekaterih drugih objektov strateškega pomena
za industrializacijo Jugoslavije.

Pomen mladinskih delovnih akcij je bil prvenstveno druženje in vzgoja mladine

v duhu takratne jugoslovanske socialistične politike, krepitev bratstva in enotnosti, tovarištva in solidarnosti. Mladinske delovne brigade so tako pridobile tudi širšo izobraževalno, kulturno, športno in vzgojno funkcijo,

saj je bilo v njihovem okviru organizirano tudi šolanje in priučevanje različnih praktičnih znanj za mladino zlasti iz nerazvitih področij države, pa tudi spoznavanje z mediji in delovno mehanizacijo ter politiko in ekonomijo.

Udeležba v delovnih akcijah je pomenila množico olajšav v vsakdanjem življenju in zaposlovanju.

Predvsem pa, spoštovani zbrani, mladinske delovne brigade so bile svojevrstna šola življenja,

v njih so se krepile mnoge vrednote, ki so danes povsem pozabljene.

V brigadah so se rojevale prve ljubezni, mnoge so v nadaljevanju pripeljale celo do zakonskih zvez, skratka,
brigadirsko življenje je bilo nekaj posebnega in nihče nima pravice, da zanika ali omalovažuje pomen madinskega prostovoljnega dela in njegov prispevek k izgradnji nekdanje skupne države.

Da ne omenjam prispevka pri razvoju Slovenije, ki tudi ni zanemarljiv.

To je enostavno del naše zgodovine, kakršna koli že je bila.

Je tudi naša in ni se je treba sramovati. ZSMJ oziroma njene republiške konference, ki so organizirale mladinske delovne brigade, so akcije delile na zvezne, republiške, lokalne in specializirane.

V brigade se je vključevala tudi mladina iz mnogih evropskih držav.

V drugem delu mladinskega prostovoljnega dela je treba izpostaviti akcije na lokalni in republiški ravni,

tj. gradnjo komunalnih in industrijskih objektov v posameznih občinah in krajevnih skupnostih.

Čeprav mladinsko prostovoljno delo v prejšnji skupni državi ni nikoli zamrlo, je vendarle treba povedati,

da je dobilo novi zagon v 70-tih letih minulega stoletja.

V tem času se močno razmahne tudi brigadirsko delo v Slovenskih goricah, saj je bila leta 1975 organizirana

prva akcija v Jurovskem Dolu. Nadaljevanje pa vam je, spoštovane brigadirke in brigadirji, dobro poznano,

saj ste ga sodoživljali in sooblikovali.

Ta čas boste zagotovo obujali tudi na današnjem srečanju tukaj v Dobravi. Imejte se lepo, odhajajte na domove z lepimi in svežimi spomini in bodite ponosni n opravljeno delo.

Zgodovina vam tega ne bo nikoli prezrla. Vse dobro!

Dr. Marjan Toš, prof., muzejski svetovalec in nekdanji brigadir

Več fotografskih in video vsebin letošnjega vseslovenskega srečanja brigadirjev je na voljo na

Facebook profilu Društva Brigadirjev Velenje, do katerega lahko dostopate na tej povezavi.

Zapisal:

Koloman LAINŠČEK

Objavljeno:

30. 07. 2019